Bodi gora, zgodba moja,
neizpeta snov.
Bodi moja
hrepeneča
skrita pesem
sočna.

Na stolpu iz polen stojim

in nobeno me več ne moti.
Vsem, ki so prispevali gradbeni material:
Hvala za nova obzorja.

ko me prvi sončni žarek
zjutraj prebudi iz sna
sem res srečna ob spoznanju
da se ljubiva
nežno se privijem k tebi
se zazre...

Misleč da sem nekje, mi daje varnost... Kaj če je vse ozemlje le virtualna planjava nekoga ki se le igra z nami????

Oprosti draga što te budim al ovo je strašno i kasno je
Nije na meni svoju tugu znati s tobom je ne bih smio dijeliti
...

Postal sem
vse bolj zagret
in zavzet,
da postanem
ta poet,
a rime mi križa klima,
ki nikakor se ne rima...

Križem rok sedim brez veze,
prav nemarno se mi zdi.
Pogled usmerjam v dno proteze,
ki iz lončka se smeji.
Beri dalje...

Končno je prišla in me toplo objela
saj sem po njej dolgo hrepenela
vsa bela in cvetoča
mi je podarila prelepa jutra
očarljiva...

Med zidovi drevoredov, senc
in budoarjev se sprehodim
v objemu dvojih ustnic,
ko avgust gori rdeče.

Razigrana svežina izvorne vode,
nežna drhtavica telesnega ugodja,
počasno odlaganje vzdušne soli,
ko ponjuhan...