Odkrušeno spoznanje prislonjeno
na neizgovorjene besede,
čaka v paralitičnem strahu
nov val čustvene zanesenosti,
šibko zajezen...

V soji temne luči
se poigravam
z mislimi.
Kot kresnička,
ki leta okrog
brez smeri.

zvezda je letela čez nebo
ko sem odprla oči
le mraz na obzorju
in ti

Sem moral spoznati tebe,
da bi spoznal ljubezen,
radost in žalost?
Zakaj sem s teboj doživljal
zanose in padce?

všeč mi je zlata barva,
ki krasi mi lase...
obožujem njihov odsev,
ki me osveži.

Nekdo poslal je na ta svet,

le zato ker ni dovolj bil zanimiv,

ni dovolj bil lep,

žensko,

kate...

Trpljenje in prava ljubezen
klečita druga pred drugo,
zraščeni s hrbtenico usode.

Uporabil sem posebni slog
iz svojega potenciala
naj le začuti ji telo,
neuklonljivo moč mojega vala.