Nekje pod češnjo lebdim.
V iluziji življenja utripam.
Razpadla sem na milijarde malih belih cvetnih listov.

Že dolgo posedajo na robu lista
nabrani spomini,
težki in polni jesenskega dežja;

Že dolgo jim segaš pod kožo,
...

Kadar ljubim smrt,
ljubi ona mene ...

... in ko neham ljubiti
... jo sovražim ...

Nič ni isto.
Niti breze.
Bele sivijo.
Nič ni enako.
Niti jezero.
Pod vso navlako
spi, pren...

realno se prepleta z nerealnim vendar obstoj teži k preživetju dveh teles po nadaljevanju vrste ne bežita in ne mižita s solzo v oče...

a si kdaj obcutk meu,
da cuts tist kar ne bi smeu?
in da kasnej ti bo zou,
da si sploh jo spuznou?
te kdaj je blo str...

Na mostu stojim ,
in jo opazujem,
to reko, široko,
ponekod globoko,
kako vijuga in dere
in vse bregove opere…
N...

Pišem,
ker samo sebi lahko verjamem, da sem.

Rišem,
ker samo moje oči vidijo vse razen mene.

...

Moji živčni končiči rastejo
in nekje za nevednostjo in zlobo
je gora,
ki jo moram še preplezati.

Ker imajo bese...