oaza miru
v puščavi konfliktov
le fatamorgana

Okrog mene cvetovi drhtijo,
Zemljo krasijo.
Tisoče drobnih pogledov, želja.
Upanje vsako sekundo nekje vztrepeta.
Kje sem?

Ko pride hlast srca
mi do končičev,
moram zadržati ga,
porezala mi up je
žaloigre britev.

Trenutek bil je dovolj
večnost v njem sem iskala
trenutek, ko odpihnila sem brezčutnost
privabila dozo močnejšo
...

Patetično
a naenkrat mi je ostalo
le še računanje iksov
ki postajajo vse bolj barviti.

Prijarelji smo se dobili,
praznik skupaj proslavili,
na terasi smo sedeli,
jedli, pili, in govorili.
Beri dalje...

Razbite misli,
mrtvi viharji;
hladne visli,
mogočni stražarji.

v cvetočih vrtovih domišljije
izven telesnega čutenja
notranjosti vrenja
prevzeta čudesnih planjav
predaja se šumenju veselja Beri dalje...

Avtomobilske luči
me odsevajo in verižijo
na vse strani
v neskončno temo večera.
Čutim zadušljivo odvečnost
utesnjeno v Beri dalje...

en dan le en dan mi pokloni in se umakni 
       nešteto mrež v oknih jetniških duše pogubljene
 ...