Nobeno oko še ni prodrlo
do duhovnega sveta,
vedno je del zemlje sončen,
da greje kar je božjega.

Priroda je od...

Bela miza
modrega odtenka.
Skalpel
številka pet
reže spomine
na režnje.
Režnje za histologijo.

Želel bi zatreti svoje želje,
pozabiti na vse,
obhoditi življenje,
zaspati...

Odšel bi nekam...

Mrak. Hlad. Bolečina.
Sama sem si vse zadala,
sama sem ostala.
Načel se držiš,
me k sebi ne pustiš.
Beri dalje...

Pišem oporoko, ker umiram.
Še dih ali dva, zdaj, prav kmalu,
bom le še lastna halucinacija.

Molči. Ustnice so neme in neizklesan kamen je obraz. Poskušam ga razbiti z vsem, kar mi pride pod roke. A kamen molči. Molči kot grob, pra...

Zavita v cvet.
Brez izkrivljene resnice.
Dehteča.
Čista kot rosa,
pristna kot duh narave.
Kljub...

Prepuščam se ti...
Samo uživala bom...
Naredi z menoj kar želiš...
Podaj se tja kamor hočeš...

(predloga poante)

Predloga poante površne podobe preganja.
Preveč pesmi pušča potoke ponikle.
Prisebni...

Skozi izpraznjene sobane pomena
se tihotapim vate.
Prikrito, kakor stemnela senca.

Mezim, povsem brezslišno.
Le...