Spet je tu
Tisti znan občutek.
Samo čas je vedno spremenljivka. Čas! Spolziš kot nočna mora.
Le malokdaj zajameš v vedro Beri dalje...

Slišiš kako noč
v porodnih bolečinah
rojeva zvezde?

Besede tvoje so kot vroč vihar,
ki potuje po mojem telesu.

Ne ustavlja se...

Kot hladen led,
ki spolzi p...

Vonj tvoje kože,
moj dotik,
bela pšenična moka.
Drsim po čudežu oblik.

O mračni jek jesenskih dni!
Vsak beden list, ki se spusti
kot seraf mehko na zemljó,
strmi skozi sivi baldahin
g...

Prešernu uka žeja
je spoznala,
da poet živi
in umrje brez g'narja.

Kot ptič ujet Gregorčič
...

O, še kako me rada misel preseneti,
ko si v prvem mraku zaželi sprehoda
korakoma jo spremljam po škrlatni obali Beri dalje...

Vedno nekdo mir mi zmoti!
Sedaj hočem biti sam!
Vedno je nekdo na moji poti,
mi ne pusti zbežati stran!

Dvigujem si zavest
iz prepadov umskega nasilja,
saj ne pozna meja
v poteh krvavega ožilja.

Me hrani vest,
Beri dalje...

si hodil že po takšni čudni poti?
si bil že kaplja dežna v suši, žarek v samoti?
in legel v utrip, ki je le sluten in...