Ja, Leo Modrin je šel na pot leta 2000, potem ko je na obali govorečih kamnov našel kamna Dvojčka. Doma mu je postalo preveč tesno, počutil se je...

Malo postanem.
V sivino pogledam,
danes je tukaj
namesto neba.

Si zame povsod.
Kamna ne b...

Sive ceste, hiše, obrazi, nebo
Sive moje misli in srce
... drobna lučka upanja ...

In zdaj stojim, na pol poti,
z glavo proti nebu,
z dušo vkleščeno med stene časa,
tujec sam seb...

Lučka še sveti skoz
majhno se okno-
lučka! A to je le sen.
Letos tam lučka več nebo gorela,
to si le s težka povem.

črkovanje trubadurske želje
nekje na vekah
razprtih na stežaj

Vstop.

Umrla bi zate, 
ker rada te imam.
trpela bi zate
četudi zaman.

Le poglej me včasih,
nameni nasmeh,
Beri dalje...

Kaj naj naredim,
kako naj zdaj živim,
pa ni žalost zaradi tega,
je še zaradi marsičega.

Sam.
Zase utripam.
Svoje življenje ni nikogaršna last.
Ne dovolim drugih oblast.

Strast je zajela vse moje telo
misel in čustva so me prevzela,
vihar se je dvigal in stopnjeval,
a jaz sem kot vedno s seboj...