Metulja si poslal
z besedo vame....
In kako naj umirim
zdaj to frfotanje?

V pajčevino zavita,
pred svetlobo skrita;
se ljubim s teboj,
sem nora nocoj.
Drhtim in ječim,
kot mačka ležim;...

Majhna rožca, ti bodika,
čez 100 let postala boš velika.
te solze skrbno bodo zalivale
moje solze ječe,
po sv...

Legel sem s prižgano lučjo
...prišla si,
s cvetočimi očmi, ne meneča
se za mladost,
ki je pozabljena visela
v...

Pogrešam te,
pa vem, da nočeš biti moj! ...

Rekla sem veliko in preveč,
nisem vedela kaj bolj boli,
da je druga pesem vredna več,
ali to, da te nikjer več ni,
Obmolknila s...

Dvomiti o tem,
kot je dvomil Shakespeare
...
Jaz ne dvomim in nikoli nisem
...

So trpke v črnem,
v jablanah bele.

Barvam prosojnost,
barvam besede.

Zdaj so postale
že skoraj prezrele.

V nočeh kot je ta, se spati ne da,
preveč je besed,spominov in tega,
da se obtožujeva midva,
o tem kdo kriv je in kdo ne,
da ži...

Odmevi pogledov in v njih bolečina,
na dlani odsev vsega kar umira
v tej zlomljeni duši, ki v senci luči
joče brez solz in nesliš...