Razgrnil si svoj svet, tisti grenak. Tisti svet, ki ga živiš z zaprtimi očmi, v katerem se dušiš.

Razgrnil si ga po vsej sobi. V tej...

Mojemu?, svojemu?,
smehu si kradel iskrenost?
Jaz nisem živela v svetu tvojih strahov!
Tam doli te je čakal ogenj,
da izgori st...

Če bila bi cvetlica, roža prelestna,
bila bi najlepša, kar jih zeleni.
Kronana z zlatom, čedna nevesta,
v soncu slepi...

V skrajnem dometu mojih oči si bila
ženska, polna stvarne medečine,
tiste žlahtne, zlate, zame.
Takrat sem te ...

Dežna kaplja skozi temo hiti, zareže se v zemljo, korenina zaživi.
Sončni žarek čez polja drvi se cvetja dotakne, da ta zažari, kot si čebela ...

divja nebrzdana ognjevita
v svojem telesu ujeta
prebujeni podivjani volk
ki mu slina sili z dolgih kočnikov
Beri dalje...

Brezkončno me mrcvari duša in
spravlja me v boleče hrepenenje,
budi v meni noro poželenje
in moje meje preizkuša.
Beri dalje...

Nariši me z ogljem.
Celo.
Črto ob črti.
Takšno, kot me vidiš v jutranji svetlobi.

Po zraku s prsti lovim sape hladnega vetra 
in s telesom žarke žgočega sonca. 
Lovim z ustnicami kaplje slanega dežja i...

Ne mislim.
Torej me ni.