Daj mi tvoje ustnice,
polne sladkega greha,
ki dajejo mi moč nasmeha,
piti dajo mi resnice.

Sladka deklica, še mirno spiš,
zbudi se, odpri zaspane oči,
počasi se zdrami, a potiho,
da ne prebudiš še sonca...

Včasih so možgani
pač na pravi frekvenci.
Nek tibetanski menih naj
bi tako preletel petnajst metrov.

Sonce ...

Grem  z prstih  po tebi,
prst po prst,
toploto svojega srca zlažem.
Ležiš zraven mene,
v jezeru ...

V svojem notranjem vesolju
prerežem dimenzije Hada
odluščim plašč
in se povzpnem
na vrh navzdol in v globine.

Velikokrat se kar vderm vase,
ker nočem biti sama
in te najdem, ker si del moje biti.
In potem govorim s seboj in ti povem
kako...

Prebudi me s poljubom,
odnesi me tja
kjer si ljubil zvezde v moji travi,
želim, da tvoj
potok žubori čez mojo samoto,
Beri dalje...

Gledam v nebo…
Sneži..
Snežinke padajo,padajo
In naletavajo..,
Padajo druga na drugo..

Okitena oblast, niza
lumparije. Pijana oblast
in streznjena raja.