Izginja tam. Se mi smeji. Ne spet zaman. Ne v temi! Ko noč zdaj pride in me lovi, mi moč poide in luč mori!

Kakor ptica ranjena
na tleh sem pristal
in vzleteti želel,
a s polomljenimi krili
ranjen na tleh sem obl...

Zdaj sijejo zvezde
zame vsaj malo
tudi podnevi
In ne hodim-
lebdeče plešem
nekaj prstov nad tlemi

Se srečata prijatelja
na krilih prazne sreče.
Tam v parku sedeta na tla
in tak pogovor steče:

Pišem oporoko, ker umiram.
Še dih ali dva, zdaj, prav kmalu,
bom le še lastna halucinacija.

»Za lepoto pisave
je potrebna potrpežljivost,«

Si je rekel
in nastavil
svinčnik na papir.

Kot ostra strupena sulica je udaril blisk
in neusmiljeno je padla kapljica dragocene biserno čiste vode v morje...
Zapeklo je vodno gla...

Višina ... zvrsti ...
glasbe ... ne slišim ...
odmev ... preglasi ...
um ... utekočinjene
inteligence ...
vrezane ......

Spet nazaj v moj svet
Tako poznan, tako preživet
Varen, topel, rahlo zatohel
Pisan v pastelih, akvarelno zabrisan

Pripeta v zevajočo
praznino postelje
s prsti gladi hrepenenje
v drobirju pozabljenih poljubov...
K prsim...