Sneg iz sonca,
umazana belina,
lepota zore je zgorela,
konca ni,
le reveži umirajo,
sekiri usode vrat ponujajo.

Zimska noč,
plazi mehko se megla nad reko,
luna ponuja svoj nemi smehljaj.

Preveč boli,
da bi pesem zapela.
Preveč boli,
da bi jokala z menoj..

Svetišče se ruši
pa sploh nihče ne opazi
kot da je že od nekdaj
mrtvo in negibno

Zakaj se svet vrti,ko pa tebe več ni.zakaj življenje živi brez večne sledi?zakaj odšel si? tja nekam in mene odgnal daleč stran.

ved...

Kamorkoli se ozrem, povsod tema,
nikjer ni niti kančka sledu o tem,
da bo nekoč boljše.
Boljše...zaradi vaju obeh,
verjela sem...

Rdeč nagelj ti podarjam,
veš tebi, tudi vsem ženam, sveta.
za vse, kar si napravila, se odrekala,
za vse sol...

Žveplene meje zahajujočega neba
grenko obliznejo obrise
golega preostanka naju

V megli silikonskih oči
trkava na tuja vrata...
...lom na opravičilu...

Že nekaj dni dežuje, nebo je globoko sivo,
sem pa tja posveti nekaj sončnih žarkov,
ki spominjajo na regrat, ki se mukoma prebija
sk...