Med Jupitrom in Marsom
blodi nešteto razbitnin
so bili nekoč celota
na svoji tirnici.

Rada bi bila nevidna včasih,
rada bi neopazno zlezla v tvoje misli
in malo preverila, če je tam kaj prostora zame.

Obstal je ob pogledu na
obotavljanje dežja
in mrak spremenil v dan.
In obstal.
Ponovno.

zasnežen travnik
po njem se pase luna
pridružim se ji

Mi je poznana in že jo čutim,
mojemu srcu odnesla je sen,
zlato je v njenih laseh,
še sonce ne sije lepše od nje.

Božanskost je v meni in v tebi,
ko sedem nate z mislimi, 
da sva pod odprtimi jadri...
Levo in desno ...

Napisal rad lepo pesem bi,
iskal kje moja zvezda zdaj žari,
morda želel bi videti nebeški raj,
ko prideš tja, več ni poti na...

Toliko svečk, cvetja,
so resnično odraz ljubezni,
pokojnim, tistim ki jih ni več ?

Tako razkošno cvetje,
utri...

Ljubezen je prišla nenapovedano.
Tiho.
Prihuljeno.
Ko se je ona tega zavedla
je bilo že prepozno.
Bila ...

Mehki mraz boža ostanke
mahovnatih tal,
ki sva jih utrgala včeraj

na horizontu se svita
žametna luč