Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

Ohranil čistost
bom svoje knjige,
da le v misli bom vanjo pisal,
ohranil pristnost
da ne zmešal bom je s krutim sveto...

Naša mati Zemlja, ta prečudovita okrogla stvar,
ki v temnem, skrivnostnem Vesolju lebdi..
Mirno, počasi, sanjavo se vrti...

Okovano srce v okovih nesreče,
ne razume zakaj, besede so moteče.
Delček v srcu še upanje goji,
a razum ...

Kot prelepo perje zlato in škrlato
ponese ptic veselje,
tako jesenski veter pognal je v beg,
jesenskih listov celo jato.
Beri dalje...

Prižgala si lučko prve ljubezni
in čas je ni upihnil.

Plah pogled temnih oči,
lasje, ostriženi na paža,
barve zrele ajde,...

Ko se konča poletje,
zatrepetam.
Prisluškujem govoricam,
sledim obrazom.
Čakam, da prideš.

Saj prideš?

Topotaje se ko miš prikradem k tebi,
v tej uri nočni.
Z levico sežem ti v lase,
se stisnem k tebi.
Bodi moja glasno šepnem ti v...

Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.