Pračlovek,
odpri vhod svoje jame
in povohaj zimo,
povohaj ledeno dobo.
Začuti ledene vetrove destrukcij...

Ura niti še sedem ni, ko me zvok mobilnega telefona zbudi: »Sem že v Ljubnem. Kje si ti?« To bile besede so Klemna Janše, ki me dobe...

Ob posvečeni uri,
le eno mi še ostane,
da vse končam, porečem,
um naj iz pepela vstane.

En pogled, besed ni treba
vzel me je s seboj na pot.

Orlu sedla sem na krila,
srečno kot objet otrok.

Pesem napisana kot vzpodbuda, da bo začel verjeti in ne bo mislil, da so vse skupaj le sanje.

Mnogo je stvari,zaradi katerih v življe...

Ugotovil sem, da sem pesnik.
To ni slabo, sem ljubitelj življenja.

Če bi bil samo pesnik, bi bilo slabo.
Bilo bi dolgo...

Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

Pogled jelena v nebo (večerno, skoraj mračno)
preden ustavi se na robu gozda pod oblaki;
fosfornih oči zamijavka maček ob ognji&sca...

Izgubljena v nemiru
v sanjah srca
lastna duša
mi spati ne da,
ne znam več naprej,
srca kot da ni
nočem ...

Nikoli ne bom vedela,
kaj pomeni biti pesnik,
saj nisem rojena za to,
ampak kaj potem,
saj tudi veliko drugih ni,
čeprav m...