Nekega dne bom prišla
in odvrgla vse stvari,
ostala bova le midva,
sredi razbeljenih morskih čeri,
ne bova izgubljala bese...

Noč brez san,
na meni si pustila sled.
Čudoviti novi dan,
čist pogled na svet.

Dolgo sem čakal,
na dek...

Rada bi ti rekla,
a ne najdem besed.
Dnevi minevajo,
a ne morem pozabiti.
Tebe si želim objeti,
edinstvene trenutke obudit...

Kako naj vam to čudodelje pričaram?
Da nebi lagala vam,
preskromna bila?
In glej:
Ura bo kmalu poldan odbila,
sonce mogočn...

V objemih skrivamo bogove.
Spregovorili smo in podobe so obstale.

Gol sem tekel,
da mi je voda oblivala gležnje.
Beri dalje...

Pa sva rekla,
da bodo sloni ljubosumni,
ko bodo nesli luno novih juter
v otroško srce otoka,
kjer sva odgnala ...

Tih dan
prehitevam svetlobo
začetek in konec časa
spomin moje duše jo prilepi na tla nepremično
kot seme praproti v okamen...

kako lepo je bilo,
ko je dans sonce zašlo!
zašlo je brez da bi mislu le nate,
prvič sm se v življenju brez tebe...

Ti.
Razlog, da zjutraj odprem oči.
Strah ostaja...
Strah, da se bo vse spremenilo.
Kot vedno...
Vse prelomilo....

Ponesla si me v vrtinec besed.
Odprla moje zaklenjeno srce,
ko iskala sem prave besede
za toliko zlomljenih src.

Beri dalje...