Vezi etra med ljudmi
in vesoljem elementov.
Besede v umu se zgostijo,
iz pomena senc strmijo
obrazi vzporednih s...

Ne bom se zadržal na takšnem obrežju
kjer mimo njega valovi hite,
rajši posedam ob mirnem jezeru,
razmišljajoč o usodah, ki ...

Ne vidim in ne slutim rešitve zastoja misli,
postajam sovražnica lastnih rok.
Kot zapornice se mi zapirajo dlani,
nepovezane s tokov...

Je cvetela,
je cvetela ob planinskem polju,
kljub vetru, dežju,
snegu in soncu.

Z nenadkriljivo lahkoto pada dež,
tvoje kože se dotika vsaka kaplja posebej,
a tako uigrano plešejo in božajo te;
kako neverjeten ob...

Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

Na svetu več me nič ne preseneti
in na svetu več me nič ne razočara.
Vem, da me usoda moja vara,
že zdavnaj sem jo neha kleti.
Beri dalje...

Medlost v mojih očeh.
Si ti moj vzrok?
Najina ljubezen se sprahaja
vsaka zase,
ko skupaj spet pade.

Ko se  dotakneš me z nežno roko,
ko tiha mi s prsti greš skozi lase,
čutim ljubezen za vse tiste čase,
Beri dalje...

Kdo bi bil jezen, ko sliši ne?
Kdo bi bil jezen, ko vidi ne?
Kdo bi sploh kaj dal na ne?
Kdo je sploh ne?
Kdo ...