Mravlje čutim na mešičkih polnih vode...
Zakričala bi,
se razbila na tisoče metuljev...
Razleteli bi se po neznanem...
Le da me...

Povej mi prosim, kaj naj sedaj,
ko se daljava posmehuje samoti?
Ko se zvezde razsute povsod
ne srečajo niti ponoči.

Beri dalje...

Sedim v temni kuhinji
sivina se vali prek mesta
kot mulj po rečnem dnu

odpiram okna

ne zmotijo me poki st...

Ko prvič sem slišala
tvoj glas,
nekaj se je premaknilo.
Usta so se razvezala,
govorila, da
naredila bi vtis, Beri dalje...

Dez pada, sneg snezi...zakaj pa moje telo zivi? Zakaj smo pa tukaj mi? V naravi je vse sozitje, vse ima svoj razlog in medsebojno zlitje, zakaj smo...

Šumeča nit padajočega slapa
sladkornih kristalov
v ritmu kaosa
ki sam v sebi nosi
neizmerno urejenost.

...

Blodnjak sivih con
me pripelje do roba
eksistence.
V daljavi žari
zadnji sončni
zahod.

Kot lahko mačka pomete z mišjo,
jo s kremplji veselo meče v zrak in
dokler ne dahne zadnjega diha,
trupelce leti...leti in končno ...

SEDANJOST NI NIČ DRUGEGA
KOT PRETEKLOST,
KI JO POŽIRA PRIHODNOST.

(Haruki Murakami, Kafka na obali
Beri dalje...

Še bodeča neža
v smrdljivi vodi
oveni.