krošnje dreves so temne
njihove sence
rišejo kroge srca

Venci so oveneli,
oni pa hodili za njim,

zapeli trpko in bolečo,
ki priklicala je spomin.

Kamorkoli se ozrem, povsod tema,
nikjer ni niti kančka sledu o tem,
da bo nekoč boljše.
Boljše...zaradi vaju obeh,
verjela sem...

Srce srcu pripada,
bije v eno,
zate in stvojim usklajeno.

Duša za dušo zvezana,
moč verige ni pretrgati,
ljubezen le tebi...

Iz mojega srca gre top,
top ljubezni
debel kot strela,
boleč kot strela,
svetleč kot strela.

Beri dalje...

Baker je jeseni ukradel glas
in mi zamašil usta.
Ljubezen so postale
bele črte na čevljih-
sumljivo vzporedne...

Ona gola stala je pred mano, ko ležal sem vznak nesrečen,
mi poljube je delila po čutnih delih utrujenega telesa,
vsa voljna je bila, ko...

Čez stopetdeset let ne bo
več nobenega od nas na svetu.
Razmišljam, kako minljivi smo.

...

Ptiček dobi
najbolj skrito zrnje,
če mu ga le kdo vrže na tla.

...

Če bi znal,
bi zavrtel čas nazaj,
obrnil bi kolo,
in pozabil na slovo.