To, kar je ostalo,
to je prazen nič.
Srce moje je priznalo,
uklenil ga je birič.

Nasla sva se
na velikih krilih pozelenja.
Treptala sva.
Jokala.
Na koncu spoznala,
da se ljubiva.

Tvoja koža diši po oblaku raztrganem tik pred poletno nevihto ko dež vztrajno trka na najina zagrnjena okna

Razbitine svetlobe ob postelji
Sveže preoblečne rjuhe
davijo z vonjem po narcisah
Občutek nepričakovanega stika
z vročico tuje ...

Tristo prikolic odvečnega materiala ti želim na tvojem pragu.
In prikolica, tako kot avto brez vlečne kljuke, naj ti služita dobro!
...

Rekla si, da te spominjam na stopnišče
ne spomnim se več, zakaj.

Vse okoli v plastelin zraka ležijo zarinjeni
...

Malo sem pil
filozofiral
kadil
masturbiral

Pač

Božič je bil

Včeraj so me preganjali stekli psi
tekel sem daleč, z obrazom sem ril po vlažni travi in blatu
čeprav sem vedel
Beri dalje...

Niso krivi oblaki, da dežuje,
ni vzrok v kamenju, da se ruši zid,
ni voda kriva za ovelo cvetje
in ne mreža za goro mrtvih rib. ...