Zazrem se vanj,
ogledalo sanj ...
večnih dram ...
misel pesmizma v nebo odseva ...
podobo svojo – vse vem in vse znam...

Človek mora nesrečno živeti,
srečno živijo le slepi, neumni
in zadeti,
ob dozi sladke iluzije.

Nocoj s kvartopirci
zapravljaš čas,
s črnim vinom
piješ moje oči...

Človek jo je ujel.
Dal jo je v zlato kletko,
jo začel hraniti, da mu poje,
polepša dom, vsakdan.

...

Od časa do časa si v dišeči senci pripraviva pojedino hrustljavih jabolk.
Drug po drugem napol molče kotaliva besede in sanje in d...

Vse je bilo zavito v violično
od pogledov do nočnih metuljev,
od črmljev in sršenov
do divjega bezga in bodečega osat...

Tvoji poljubi
moj ljubi,
so me prevzeli,
me zavihteli
tja gor v nebo,

Srečala se v rani sta mladosti
zagledala drug drugemu v oči
odmaknila jih nista
dolgo vsak sebi
dokler se on zagledal v dru...

Beri dalje...

Kdo?
Antropološka bit,
človek-mehanski junak,
z uprego urbaniziranih konj z zlatimi uzdami in svetlika...