molčim v molčečnosti-
sanjala bi sonca,
rezala rane,
jokala jutra

Bil bi mi dovolj,
le en objem tvoj,
da ti povem,
"želim si, da si moj".

Minevajo mi leta
in bežijo stran
ne dovolijo mi tega
da prišel bi moj dan
žalosti me to spoznanje
da so leta vzela mi vse ...

Blizu so šumele
tvoje misli
kot nikdar poprej
so me zadele
daleč v naju
...pa že takrat
slutila sem,

Brezna so spet prazna.
Le obljuba spoznanja
temačnih toboganov
v globino moč-virja.
Vira moči. V noči me ni.

Kogar ni ljubezen vzgojila
odtujen v svojem svetu ždi,
na obronku išče koščke sebe,
z enakimi sovraštvo si goji.

...

Nov dan,
a tebe še ni,
vročina pripeka,
srce mi krvavi.
Ta kruti svet
ne pozna,ne milosti,
ne lj...

Se mi rima ne rima,
ko sonce luno prekriva
in levu se izmika.
Mi rimo noč razžira
in zvezni prah mi jo prekriva.

Ne morem iskati sanj,
izgubljenih v nevihti nebes,
na smetišču zarjavelih želja.
Tam je kraj za njihovo spanje.