Smo le okvirji
za nedokončano umetnino imenovano Življenje.

Ležimo v kotu in čakamo da nekdo nanese nove barve
na naš...

Rišem v prazno.
Zvoki so.
Nelogični, a na popolnih mestih.
Vzdušje.
Zdaj.

za en polzeč svet
si vstran
pa me kličeš na ples

med prozorne glasove
slečene odmeve
nabrekle besede<...

V nebo vpijoč
nasmeh sivega vsakdana,
brezsledje praznih besed,
ko se v hladu mesta znajdem.

Mrak. Hlad. Bolečina.
Sama sem si vse zadala,
sama sem ostala.
Načel se držiš,
me k sebi ne pustiš.
Beri dalje...

Za večno ti si v meni.
Zasidran si globoko,
da ujma življenja nobena
ne zmore ti priti do dna.
Poskus vsak me rani,<...

breztišen zahod

nočno nebo

sredi rdeče ognjenih oblakov

udarja mogočen ru&scar...

Roka počasi premaga težnost, mišice prelije sveža kri.
Prsti tesno objamejo sekiro, pljuča zadržijo dih.

Dejanje ni pomembno.
Namen...

Noč,
prečuta na lovski preži,
prva, druga, tretja...
še veliko jih bo.

Prihaja zima.

Odišavljena z minljivostjo
ležem v posteljo,
ko se zdani
padem v objem dnevu.