Pogrešam tvoj nasmeh…
Izza starih gub,
si mi podarjal upanje,
gradil na moji mladosti svež veter igrivosti, ...

Kako opisal bi ljubezen?
Da začutili bi jo vsi.
Kako naj opišem moje srce?
Tako z veseljem ljubezen naokrog deli.

Kakor sipina
praha,
ostanek povprečnosti
in sijoč obenem,
segaš z roko
v meglo ...

Gledam tvojo sliko,
gledam tvoje oči,
telo si ljubezni želi
srce po ljubezni hrepeni
ne vode, ne zraka,
ne pesem belih pti...

Enkrat, ko ne bo več jutri,
ko zaplujem v brezkončno noč,
vse nove zore in naslednja jutra
bodo mimo mene šli.

pajčevinasto krilo nosi
splavarka mojih misli tokov
bosoroga

Poglej naju - kaj za vraga počneva?
Tole posteljo spravljava v sram,
vedoč, da vsak svojo pot greva naslednjega dne.

Temni oblaki se zgrinjajo,
ljudje se z vetrom spreminjajo.
Nekateri proti vetru lulajo,
ali proti toku plavajo.

Smrekam

V nebeški smetani snega
leži krajina valovita,
dvigajo se do neba
debla vitka v senci skrita.

Zavijem se v koprenasta občutja
Vonjam eteričnost darežljivosti
Izginjam v pulzirajoči
soodvisnosti

...