Enkrat, ko ne bo več jutri,
ko zaplujem v brezkončno noč,
vse nove zore in naslednja jutra
bodo mimo mene šli.

Kako je lepo,
ko mi zvečer,
nekam v mojo kožo zapleten
poveš, da me imaš rad.

In ko tišina...

Ti si moja jetnica,
ki v zlati kletki boš ostala,
da bi vse moje
strasti in ljubezen
izpopolnjevala
Beri dalje...

Moja misel sredi ruševin,
ki nekoč bile so jaz.

Pogled na moja polja,
komaj vznikla pšenica, pira,
toča pripravila je za oranj...

Prišel na svet z rojstvom sem telesa
spoznal moč uma, ki le delat si želi,
zaposlil sem njegove vse vijuge
srce od nj...

Globok se zamislim - hm...
pa se naenkrat zavem da sm
da sm tu in zdej vem
da nimam pojma kam grem.

Vem da je smisu ž...

Veliko razodetje,
težave nakoplje.
Vztrajno trmoglavljenje,
sanje pokoplje.

Porinjen v kot,
Beri dalje...

V jutranjem mraku
me korak je peljal
po poti širne narave,
nebeški vzhod je škrlatno sijal
ob žvrgolenju...

Začarano strmenje...
morda spet v privid,
ki ti daje vse
in ničesar.