Ljubljani se duša ugreza v ure
oči si pomaneš že reka preteče
stoletja pred sabo pustiš zgodovini
s sekundo vsvetli te v blisk pozab...

Nerazumnost
mojega hotenja
raste
sorazmerno
z rastjo
zlobe.
Kopičenje
nesmisla živ...

Spet po dolgem času

Le s čim sem prizadel
tvojo dušo in srce,
da v dežni oblak
si se spremenila
sijoče sonce zakrila
in luno zaklenila.

;) ...

Življenje je tako enostavno zapleteno, da včasih niti ne vemo ali sanjamo, obstajamo, dihamo... vedno se prepletajo želje z resnično...

Nekoč povedali so mi,
da ko umreš, le daleč si.
Izgineš pa nikoli ne,
če še tako to dale...

Nebo rjovi v vijoličastem kriku.
Od vlage težka megla
seda na tla.

kot neviden sijaj se bleščiš tam nekje....
ni te....tudi mene ni...ampak sva..
kako je to mogoče, da obstajava a hkr...