Ni ga iskrenega obraza.
Ni je svetle duše.
Vse dreveni v pozabo,
pozabo notranjega miru.

Naši sosedi Hrvatje
radi omenjajo, da so katoličani
prav tako kakor Slovenci, njihovi bratje.

Čas in prostor te odnašata;
Mogočen val. Nemočna sva
Pod njim oba, jaz nehote
In ti nalašč.

Daj stopi z menoj
tja kjer je sonce doma,
kjer je mavrica pisana….
Jokaš?
Vidim ,da ti solza polzi po obrazu
in pogl...

Hrepenenje...
to silno, neskončno...
Kot grom v viharni noči,
ki išče svobodo,
da odda svoj glas,
ki je tako ...

Čas beži,
Tbe še vedno ob meni ni.
Kako želim si tvoj dotik,
Na vratu čutiti tvoj izdih.
Da ob tebi zjutraj bi se ...

zalivam rože na balkonu
in opazujem, kako nuklearna zima
tiho razjeda soseščino.

likam svojo...

Prsti drsijo prek kože papirja.
Mehkoba oblike skrivnostno vznemirja.
Kot da so vklesane besede opojne
v večnos...

Kot mavrica je sreča, ki razteza se čez nebo,
nastane v trenutku, ko dvoje src se združi v eno.

Kje mavrica začne se in konča...