Že tisočletja prebiva tam daleč stran, kjer je noč dan
in opazuje svet premnogih obrazov, praznih izrazov.
V ti&scar...

Drsim z dlanjo po svili tvoje kože:
dotik metulja, ki na cvetu rože
pijan od slastne, lepke medičine
vsesava v cvet do skraj...

Svet počasi sestavlja
svoje razletele koščke.
Šibki, ki so postali heroji
so znova šibki.
Zarja suši beton
pod...

Prišel v moje življenje si,
tiho,kot sapica,
čisto po malo,
si se odpiral,
kot odpira se,
...

zamujam na sestanke
na drugi strani vse
lepe obleke tega že
še odurnega bolezen
pokonča brez svinčnika Beri dalje...

Slišiš,
misli šelestijo
in šivajo prelestne niti...
Še čutim tvojih biserov toplino.
Vonj noči mi veter san...