sedim pokončno
hrbtenica mi je hvaležna
ko so ovinki ne grabim sedežev
čez rdečo nosim kameleona
...

Ni težko biti kurba
v tem klavstrofobičnem mestu.
Njegove poti sem prehodila že
najmanj dvaindvajest tisočkrat-
vsaki...

Danes je prvi maj,
praznik dela.
Še vedno si,
od praznovanja vesela.

Včeraj na Rožniku,
s...

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončnih dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne...

Ni smisla v življenju
v krogu se vrtim
iščem izhod
v labirintu se izgubim

Kot peščena ura
...

Ko vstopam na postaji
      Se mi v daljavi meglijo tvoje oči.
       &n...

Rezilo svetlobe
je bilo pravično
in je razdelilo dneve
v oskubke domišljije.
Arhitekti edine vere
so ne...

Komunikacija z znaki ni povzročala bojazni,
ker iztegnjen sredinec ni prinašal kazni,
dar govora je prinesel lepe in g...

PREŽIVLJAM ČAS SAMOTE, ČAS OSAMLJENOTI IN BOLEČINE, TOGOTE. BOLI ME V SRCE, V PLJUČIH DUŠI, V PRSIH ZBADA IN V GLAVI PUHTI. RADA BI SPET ČUTILA DOTIKE...

Zakaj se moja dlan ne more dotakniti tvoje,
zakaj ostajajo le želje ,
hrepenenje moje,
zakaj prebujanje strasti v sebi zadušiti mora...