Ko znal bi pisati brez besed
in s tem nekaj povedati
bi
tako bom rajši tiho
in nič povedal
z veliko besedami

Oklenila ga ljubezen
brez čustva pravega
zaljubil se v predmete
časa starega
jih zbira z vso vnemo
...

Ne grem se več.

Zavrnitve neuslišanih
Imajo vijoličaste veke
Na izstopni postaji jutra.

Že vrsto let me vozi vlak,v moj osamljen dom grenak,
vsakič pa, ko čakam nanj, spomin povrne me nazaj
ko za slovo sem zadnjikrat, ujel ...

Veter ti v laseh nagaja,
sonca sij, nasmeh izvabi.
Žalost vso pustiš pozabi,
naužiješ dneva se sijaja.

Vonj tvoje kože,
moj dotik,
bela pšenična moka.
Drsim po čudežu oblik.

Pesem za pesmijo se pišejo same.
Jaz kot pesnik le pero usmerjam.
Pero, ki izgubi se v pozabo.
In list, ki nesrečno ostal bo večno.<...