Drsijo prsti tvoji
po koži mehki moji,
da mi zastane dih,
dovolj že nežen
tvoj je dotik.
Sva dva, Beri dalje...

Od tega trenutka dalje bo moja edina
terapevtska kopel morje mojih solza.
Sol bo razjedla mi kožo in telo.

Brez barve je pesem izprana.
Brez sence je kamen žareč.
Brez vode je pusta obala,
brez zibelke dom hrepeneč. <...

Na mizi ob prihodu
v svoj lepi dom
pismo si dobila
in srce svoje v verige
zaklenila,
da se oko tv...

Nevarno blizu,
prelet grlice,
nič sočutja
v črnih kodrih.
Grlice letijo v parih...
samo zbegan pogled
neskončno moder...

Pomlad je prišla, tiha in nežna
in obarvala drevje v zeleno.
Dvorišče prerasla mlada je trava
iščoč skrivališča pred nogo in koso. Beri dalje...

...

Navidezna črta
Zid
Kot privid vtkan v nebo
Večna dvomljiva prevleka
Slepota duše Beri dalje...