Veš rož bi dal, jih podaril,
najlepših bi iskal, ti jih izbral,
ko bi prišla mi od kod naproti,
iztrgal temi...

Zbrane v žarnici slabe razvade,
dolga je pot nazaj do rutine.

Nekaj časa še utriplje,
nato v mukah izdihne
in u...

V samoti tihih sten,
iz toplega svetlega lesa,
mi mirno odžiga duše stenj
in se srce prav nič pri sebi ne kesa,
lepot...

Smaragdno nebo razrašča
roževinste lovke
v bit mokrih želja
dekliškega dela dneva.

Vidiš, danes prvič pišem pesem.
Pesem, ki je samo tvoja.
Pesem, ki obljublja ne obstoja
in ne išče si t...

Dotiki, ki žarijo bolj kot modri plameni,
trenutki, ki poenotijo vse najmanjše celice,
da se lahko imajo rade.
Kri naenkrat zmrzuj...

Mrtev duh, mrtvo telo, mrtvo srce, črno nebo, moja bolečina, tvoje veselje, smeh tvoj, moje hrepenenje. Mrtev duh v mrtvem telesu, vse prepleta se ...

Na brezvetrju besed,
lava z zaprtimi očmi
posodi prejo luni.
Pod žarometi zvezd,
se solze večera
...

Zgrudena postava,
zagledana v bolečo črnino svoje duše,
počasi polzi po odpadajočih listih, umirajočih dreves,
ki čutijo bolečino...

...