Lepše je biti
reven, veren materialist,
kot romantik
z mrtvo muzo v
prtljažniku novega avtomobila.

Naučili so me tako
in naj sem storila karkoli
nikoli
ni bilo prav

Si se zavlekel med tiste
ravnice,
uhojen in kosmat je bil
plašč.
Razprostrl si kričeča
krila,

Ko duša zavpije :
luno razbije ,
mlečne sokove nesramno polije. 
Ne pluje več ladja brez jader - zgubljena
Na nebu ...

Ljubljena moja, sve možeš razumjeti ako nasloniš lice na moje poljupce i svoj zlatom nauljen struk prepustiš zvijezdama mog zadihano...

Odprla sem žilo
in ti dala piti,
kar mi je vrelo v krvi,
dvignila skalo, da si uzrl,
kaj je drobila pod težo

Spočetje
Udarec strele

Rojstvo
Odpiranje cvetov

Otroštvo
Nepopisan list

Za visoke pete sem jih ujela,
Besede, ki so ti spolzele med prsti,
In jih zaprla v srebrno kletko,
Kjer še vedno uveljavljalo Beri dalje...

Spet bom hodil bos.
Ne čutim zemlje.
Ne čutim trave.
Ne čutim peska.
Ne listja pod nogami.
Niti...

Stene, hiše, mesta,
po sredini prašna cesta,
prehojena, dobro znana,
vedno znova ubrana.