Kdaj je arhitekt vstopil med naju
In razgrnil čez najine sanje
Načrte, tlorise, ploščine

Uničen, odtujen
brez cilja tavam naokoli;
V smisel zatopljen,
obesm se na lepi drog.

...

Včasih, zjutraj,
ko se prebudim
sem ravnodušen,
s popizditisom v glavi,
tako močnim,
da mi da moči
in grem z mislij...

Dvanajst polnoč tolče zvon,
otrdeli prst je moj na petelinu,
tiho bližam se votlini njeni.
Plaho gleda zenic...

Živim, da razmišljam.
Živim, da doživljam.
Živim,da občutim.
Živim, da slišim,da,vidim,
da sem s teboj……

Dva milijona jeznih kipov gleda v dan,
na sever zre, kot da smeh je pokopan,
nevede zapirajo oči pred grozno točo,
še živi, boli spo...

Črno beli čas,
okoli mene.
Zakaj so vse,
barve izgubljene,
Iz dneva v dan,
bolj zagrenjen.
...

tišina se je sprijela
z ostanki šepetov
na koščenih vejah
odmrlega dopoldneva

Sediš pri oknu. Teče reka.
Ves čas, ves čas sekira seka.
Če to njegov bi bil otrok,
bi tekel v dalj in v šir in v log ... ...

V razmišljanju povprečna,
karakterno nemogoča,
Ob deževju tečna,
fizično zelo privlačna.

Beri dalje...