Majhna hiška iz želoda.
V želodu majhen škrat.
V majhnem škratu, majhna duša,
v majhni duši, mnogo vrat.

Bila bi računalniška miška,
ki jo boža dlan,
tipkovnica, s katero se igrajo prsti,
ikona na namizju,
kliknjena največkrat na da...

V trenutku večnosti
je večnost trenutka.

V smislu pozabe,
pozabljen smisel...

V neskončnosti bolečin...

...

Kaplje padajo na tla
in se ob dotiku
zlijejo v eno.

Kdo?
Antropološka bit,
človek-mehanski junak,
z uprego urbaniziranih konj z zlatimi uzdami in svetlika...

Čutim te v vseh porah svoje kože,
v srcu, duši, telesu...
Kako počasi, brezpogojno osvajaš,
osvajaš vse...

Kot gosta koprena sivine,
ne vidi se nobene modrine,
svetlobe ne žara noči…
Ne vem če se sploh dani….

Prišel bo čas,
ko bo dan preklet,
jeklen dež bo padal
in nebo s sivino bo prekrito,
a na zemlji,
le pra...

Si metulj prozornih kril,
s paleto svilnih barv,
slikarju jemlješ dih,
pred tvojo lepoto očaran poklek...