Ko te res hočem,
samo zaprem oči
in počakam.

12.3

V men si zbudu žival
to kar si mi dal, kar si mi pokazu
kolk stoletij si presanju, preživel
...

nevoščljiva sem vrtnicam,
ker jih občuduješ in neguješ,
z mano si le gole besede izmenjuješ...

Senca izgine.
Zrkla
vidijo le vosek staljenih sveč.

Senc ob nobeni zori ni več.
Samo ...

Ko um je nadvladal vsem nam srca
nastopil je metež, prekletstvo,
resnica se je razgubila vsa,
znanost ji je našla frekvenco....

bilo je nekoč...bila je princesa...bil je princ... nekega dne...zgodilo se je...srečno živela sta do konca dni... vse zgodbe tako se začnejo, da ...

Blodnjak laži,
v njem nori,
človek ta sanjavi.
Vse kar pozna,
je pot do tja,
kjer svet stoji na glavi.

U jednom trenu puštaš korake,
više nisu dovoljni.
Ni lica, smijeh prstiju
nije dovoljan. ...

Tiha glasba nad nama boža temo,
ob nama se igra na desetine sojev sveč,
ki rišejo po zraku tiste lepe oblike,
oblike dveh pregretih ...

Kdo si? Po čem hrepenš? Kdaj tiho zajokaš? Kje te svet najbolj boli? Kakšne so te oči, ko se bojiš? Kdaj jih zapreš?

S kom poslušaš ...