Trdno zakoreninjen,
kot tisočletna sekvoja,
upirajoč se silam sveta,
stojim pred teboj.

S pogledom mi spodnašaš...

Glej kako prirasla si mi v srcu
kako pomladno čist je tvoj izgled,
iz tebe so izginile vse rane,
ki so ovijale srce
...

Nad Svet spušča se temen oblak, 
hudič razpel je svoja krila, 
začela se je črna poezija. 
Na&scaro...

Otok. Otoček me smeje, da dihnem nad smisel.
Val. Valček smeje mojo dušo, da splavam na površje.
Biser. Biserno me opaja, da lahko ljub...

Jutro se je prebudilo,
sonce žarke pretegnilo.
Ptice v krošnjah so zapele,
rosno travo, bose noge pohodile.
Beri dalje...

Moj um ustvarja sile,
ki me pólnijo z njim
ostane vsakomur neviden,
v resnici je prepoln širin.

N...

Ne vem zakaj misel nate me ogreje,
ko na obraz nasmeh mi nariše
in vse kar v meni skrito je,
nanovo spet napi&scaron...

Metulj, kdo ti je raztrgal krila?
Kdo te je zaznamoval?
Te je raztrgal tvoj sovražnik
ali ta, ki srce si mu dal...

Luna povej,
kje hodi?
Zakaj ga še ni,
kje zdaj blodi,
je mar že v drugem,
zdaj objemu?
Je v njen...

Tvoje telo odkrito
odstrto zame
kot odeja
za popoldanski počitek
golo
izklesano v reko
v hrepenenje