prideš in greš
po istih poteh
počasi in potiho
da ne prestrašiš
belih ptic Beri dalje...

Dotik topline mi srce zmehča,
da sem kot zatreskana šolarka,
z vsemi čutili preplavljena,
ko zadela me...

V čolnu bosih nog sva se vozila,
Negibna laboda, vsak s svoje strani,
Vrat vsločen, tišina, jokave oči,
Ni roka se žejna vode dotakn...

Barvita frnikula v vakuumu,
v vsakem trenutku napol v temi,
prva violina v zboru našega osončja.

Limitira k perfekciji nedostopno...

Vojaško zelene hlače, so bile zamazane z glino.
Njene roke so z milino in surovo odločnostjo
ustvarjale novo podobo iz  preteklosti...

Želela sem pisati pesmi:
po izložbah, po vodnjakih.
Po nagrobnikih in
zidu. A pred menoj
 - papir -
kako...

Veliko je lepih poti
a se vec je pustih,
grobih in unicenih.

Rada bi tako pesem napisala,
ki bi upanje mi dala.
Upanje,
da tudi zame,
za otroka moja, 
nekje na svetu tem, Beri dalje...

You are my angel... My heart is burning... Flame has its' source in my love... In what I feel about you...

Ko zrla je v zrcalo
tisto eno, ki ga še ima
ko le eno je v srcu ji igralo
le kaj naj jutri na mizo da.