Življenje je čudna igra,
kot da bi se igrala svetloba in voda,
kot da njun lesket vabi k igri, radosti...

Živi le ta, ki vse spoštuje,
čeprav mu je povsemu tuje,
a mrtev ta je, ki vse da,
na to, kar misli, da pozna.

ležala sva v travi
kot da se bo nebo zrušilo na naju
držala sva se za roke
in jokal si

Misel te prešine,
in vse lepo izgine.

Sem le trenutek, kakor kaplja časa.
Vsakdanjost, jutro, dan in noč nečesa.
Ranljivo plah in v prihodnost zroč,
le veja...

...

Kar sama vrela je iz njega
dragocena voda, sok življenja
je v njegovi moči zabrstela
prenek'tera jablana zahtevna.

Le ti si v duši pustila mi sled
Jutranja zarja preteklih mi let
Upal po tvojem sem srcu vnet
Bolelo me je s telesom v...

Po vsem telesu gorim
z modrimi plameni