Vidim jo na ulici, ko sama se sprehaja,
jesenski veter mrši zlate ji lase,
domov hiti, saj sonce že zahaja,
le bežen trenutek in izg...

po P. Valeryju

Nekakšen angel stal je ob vodnjaku
in jokal. (Kar brez razloga, očitno,
saj pač...

Najina ljubezen ni trdna kot kamen
saj od nje je ostal le oblak prahu
vse mavrične želje žareče kot plamen
so s...

Če bi ponovno priklical
Ure gostih sinaps Beliala
Za jutri absurden kot ponavadi,
Bi se gol sprehodil po gostem gozdu
Beri dalje...

Kosu stekla in nekaj kratkih užitkov,
sem naklonil moj čas, danšnjega večera.
Rajše bi imel negibne slike popisanega papirja!
Tako m...

kako naj ti povem to,
ampak neboleče in obenem odkrito,
res močno razjeda me ves čas,
nestrpen sem kot jesenski klas,
začutim ...

Sem v istem stanju,
kot takrat, ko pišem pesmi.

Roka počasi premaga težnost, mišice prelije sveža kri.
Prsti tesno objamejo sekiro, pljuča zadržijo dih.

Dejanje ni pomembno.
Namen...

naj napišem ti pesen,
tebi, ki te še ne poznam
zadnjič sem te srečal pri semaforju
in nebo videl sem v tvojih ...

Življenje ponujeno
je kot slika iz spomina,
kot dolgi črni lasje,
ki jih je razmršil veter.

Beri dalje...