Postavil sem stebre na vodi,
po sredini črnih linij sem jim osvetlil stene
in izbrisal horizont.
Ker imam samo to kar sem Beri dalje...

Postal si siva lutka,
marioneta v rokah nezgod.
Proti lastni, svoji volji
postavili so te v kot...
Odrekla se ti...

;) ...

Stare, hladne ulice
sprehajajoče se mrtve sence,
ki naj bi bili ljudje.

Sonce ne žari več,
je le &...

I.

Objel sem rože.

Z rdečimi cvetovi
se odpirajo človeške dlani.

II.

Ti, bleda n...

Počivam. In čakam.
Parrusia ali ercomen?
Tudi v tem je življenje.

Neodvisnost človeka,
v luči izvirnega greha,
samospoznanje subjekta,
svoboda kot zadnja uteha.

Tiho, tiho in počasi
so moje poezije
se prelivale v melodije,
nežne in rahlo šumeče melodije.    

;)

Beli vetrič z skale polzi
in sonce travo zlati,
brez besed po tleh se sprehaja
in rad v gostilno zahaja,
vendar pod oknom l...