Odgrnil sem vse zastore
in začutil v svoji sem celoti,
koliko gneva nosijo zemljani,
ker žive že tisočletja v zmoti.

Ni več to, kar želja je bila.
Ni dvorane brez gledalcev.
Nastop več ni dovršen.
Prišel je eden, za njim &scaro...

Zasanjano strmim v oblake pred seboj,
belina njih, vsakič znova me prevzame,
ni sivine v meni... nič se ne boj,
vsak ...

Zakaj sva sama, pesmica,
le zakaj po svetu lutava,
rahel pišec
pogasi najin plamen,
o - kdaj resnica stopi  med naju,...

Oblačil sem jo s pogledom
kot sonce s toplino njeno telo
iz njenih lic mi je rdečica
nemo izrekla isto željo.

P...

Nekoliko mraz je, kajne?
Privij se k meni,
da tvoje toplo telo
segreje moje.
In moje telo segreje tvoje.

zbrisala bi sonce iz tvojih podplatov
že davno, že davno kdaj prej.
a zrla sem v luč kot v privid tistih časov,
ne zmorem, n...

Oblečena z okusom,
ovita s šalom,
lepo ti pristoji.
Čudovit obraz,
pred menoj stoji.

Nisem te prepoznal,...

Želela sem pisati pesmi:
po izložbah, po vodnjakih.
Po nagrobnikih in
zidu. A pred menoj
 - papir -
kako...

Glej kako prirasla si mi v srcu
kako pomladno čist je tvoj izgled,
iz tebe so izginile vse rane,
ki so ovijale srce
...