Na obrežju velikan
zre po morju noč in dan,
veter mu mršči pogled,
roke vije v nedogled.

"M...

Manj, ko se sprašujem,
več vem.
Manj, ko se iščem,
bolj sem.
Zavedanje
ali
zadevanje?

Križanje z pinceto smrti,
kakor tihi šah portret,
vrvice pod toplim podom,
vse ožgane od tapet.

Beri dalje...

Hočem dokončati svoje občutke.
Zatreti vse svoje želje,
spremeniti svoje življenje
in sebe.
Zaspati.
Tiho odit...

Prišla tiho je, potiho,
sploh ne vem kdaj,
zašepetala nežno je, prenežno,
nisem vedela zakaj.

Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

Se ti včasih ne zazdi, da so dnevi zaspani, prazni in dolgočasni ?
Da je to obdobje tvojega življenja kot velika puščava'
In ti si v njej...

Sem le trenutek, kakor kaplja časa.
Vsakdanjost, jutro, dan in noč nečesa.
Ranljivo plah in v prihodnost zroč,
le veja...

Dež.
Mrzel.
Pada.
Žge.
Moj pogled.
Hladen.
Pod njim nasmeh.