Ne bom v pesmi te zaviral,
v svojih mislih, pesmih te oviral,
le kar leži, teži me, bom napisal,
nikoli v me...

ostale so črepinje tvojih dni,
na mojih dneh,
kot kake mučne sanje, ki sva jih
kovala v kilometre
in pletla v milje....

Takrat smo konkretno odšli v tisto majhno sobico št. 422.

Je bil tam bog?
Le štiri stopinje in štiri stene kremaste barve,
...

Prisluhni tišini, ki govori,
ko v jesenskem meglenem jutru v gozdu,
polzi po listju rosa kot solze,
nato pa ...

V jekleno hladnem gradu
se je zalesketala podoba
Zazvenel je odmev
Sulica je švignila
In vbodla
Rdeča nit
...

Hrepenim …
Po ljubezni,
kančku upanja,
toplem objemu na lahno,
po nekom, ki bi rekel mi, da boljše bo.