Čez korce globokonočnih streh
se lahno preceja bolj apnenčasto jutro.
Skromno obuto.

V brezbarvje zvonov.

...

Mehurček zraka
ledu ujetnik, žarek
sonca ga reši.

Na pečini svojih čustev
mirno stojim.
Pripravljena, da vzletim.
Da se z vetrom dvignem k sončnemu nebu
...

Dodajam cvetne lističe v venec želja.
Zimzeleno grmovje moje stare smeri.
Dolgčas. Zgrizem prejšnjo barvo.

Sediva v velikanski sobani
Pred nama je miza z belim prtom
Skozi soj sveč gledam tvoje oči ...
Prinesejo predjed; prš...

...

Zaprašene strani najinih dni,
kadar koli sva sama, pridejo k nama.
Prav lepo nama je, ko listava po njih,
vse se &sca...

Zvonovi zvonijo .
Jih slišiš ?
Donijo iz mojih globin.
Naznanjajo dan.
Drhtijo.
Močno.
Mogočno.

Z toplino svojih žarkov,
se nevidno je splazil sončni žarek,
skozi špranjo majhne odprtine gradu,
ki se v pisanih barvah bohoti <...

ker rože več ne dišijo
veter ne bo pel
donel bo med vso gnilobo