Ponu idli somi déte,
da nanjna lépil bita péte.
Kernisem člóuk k psepre piral,
semp...

Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

Sedim na skali tam ob morju
zagledan daleč v obzor
grozeči valovi so pod mano
jim kaže skala svoj odpor.

Še zadnje note
najine poti vrišem med
pet črt.
Jutri bom poslušala
njihov odmev
ko se boš spuščala po stopnicah.

Pot...

Povej, če se povzpnem do roba neba...
če sanje svoje zavijem v oblak meglen
in se ustavim tam kjer se korak konča Beri dalje...

Po nežnem rumenem cvetu
Je zdrsnila bistra solza
In odplaknila nič hudega slutečega žužka –
Nocoj ne bo zabave.

Noč položi svojo mirno dlan nad belo mesto,
luna obsedi nad mračnim hribom
in se ogleduje v zeleni reki.
Kot težka solza, ...

Jos sam jucer drhtao
i kao rijeka nemirnih uzdaha
takav obale oplakivao,
a danas rukopisom svoga srca,
na mekom papiru svoj...

Ko v jutru zaspanem se sonce je prebudilo
svoje nežno toplino na kapljice  je zlilo.
Ko kapljice s svojimi žarki nežno boža
Beri dalje...

Zidovi so bili morda iz marmorja.
Žar ognja prednikov je obseval celotno poslopje
ter risal neštete simbole na mrzel kamen.
Ankh. Beri dalje...