V sto letih samote
steklo v peščenih urah popoka,
pesek se razsoli
in kamen zajoka.

Polna luna
se je utopila
v moji žalosti.

Ko niti niča več ni,
ko ugasnejo luči,
ko se še iskrica izgubi...

Našel sem jo.
Staro, okrušeno, prašno,
med navlako na podstrešju.

Pa saj ne vem,
le kaj bi z njo, naj jo ...

Večnost je že mimo!
Ves ta čas ista vprašanja,
iste misli,
iste zahteve,
iste želje…
Ves ta čas…
Pa še v...

Prepredajo me žile črnih misli,
ovijajo in zvijajo moje telo,
na nohtu noge mi poganja lokvanj,
izpraznjene oči še iščejo nebo. Beri dalje...

Uklanjajo se debla vitka vetru,
šumi hladna pesem skozi zrak,
kos na veji postane, poje svojo pesem etru
dež je začel rositi...

TI SI NAJLEPŠI CVET,
NI BILO TEŽKO ME V SVOJE MREŽE UJET.
TVOJE TELO OBDAJA NEŽEN VONJ,
KI MOJO BLIŽINO NORO OBHAJA.
NAJRAJE V ...

Ljubil jo je na vse možne načine,
pisal ji je te čudovite rime,
čakal je, da se je prime,
zdaj je starec, sivih las,
...

Točno ob dvanajti uri
zašklepečejo zobje
in želodček divje kruli,
ker mu jesti ne puste.