Šepet davnih bogov
v krošnjah dreves,
eho minulih časov, nebo pa sivo,
pripravlja se dež. Gozd.

Kdo je tak velikan, takšna skala,
tak kiklop, trook, s tremi očmi,
da bi sedal vsak dan med ogledala,
in bi jok...

spomni se me

dnevi drsijo v medeno domišljijo
srce je adut

nisem nič več zasut 

Hrepeneč po tem, da lahko bi te ljubila,
sem pustila duši sanjati svoje sanje.
A srce ledeno ni sprejelo tega povabila,
Beri dalje...

Mati
Mrtva spiš v meni.

Dotik mi prazen nudiš
komu seješ vso ljubezen...
St...

Kjer zemlja se neba dotika,
kjer prostrana ravnica se baha,
stika horizont telo in duha.

Pogledi se vohajo na koži,
pod njo mi žgečkljivo tvoj smeh kroži.
Morska pena, pomirjajoč napev,
kako zadovoljn...

Takole gre, z vrtnico v zobeh.
Rekla mi je - gusar mojih ledij –
in tisto noč sem potem doživel
svoj prvi brodo...

Ko enkrat je konec,
in pride nov dan,
oči se odprejo
in nisi zaspan.

Želiš si še enkrat
zapreti oči Beri dalje...

Prepletenost življenjskih poti,
preproga tisočerih možnosti
in let
tkaninastih misli.