Z lažjo prelagam odgovornost
za obstoj lahkotnih dni,
kupujem čas, a za koga,
Damoklejev meč že visi.

Ponarejal...

Odlazim zauvijek u narucje pjesme
gdje su sjene sto u meni lutaju,
nekako mekse na papiru.

Ko cutis,
da ti nekdo brez besed
vec pove,
kot z dolgim pogovorom.

Leva bradavica na ljubimcu –
preganjala si me
do nezavesti.

Resnica je na ulici.
Gleda te kako
gledaš mimo in
se ti smehlja.
Tvoji vpreženosti
v vprašanja ki
jo zgrešijo.

Ti si tam, kjer je resnica
tam, kjer skrite moje so želje
vedno tvoja mi pravica
pokoplje nade, upe vse.