Zagrabim zadnji žarek dneva
Da z njim potegnem črto
Pod enostavnostjo človeka.

Ko sešteješ
Vse skrivne znake

...

Se še spomniš,
tvoj obraz,
tvoje telo,
ob tebi jaz.

Pogrbljenih leđa,
da vide da nosim nevidljiv teret,
ulazim pod tuđe krovove
ali umjesto da se prepustim
...

Odpni svoje misli…
Naj na oblaku, ki se je pravkar izpraznil
odletiva v vesolje…

Kaj se dogaja...?
Ljudje so...Strah me je njih... odziva...
Prosim, spregovori o tem...?
Bom, ko bom premagala strah.
Nehaj...

Zauvijek si moje tijelo natopila zvijezdama
i ritam moga golog disanja preuzela srcem,
pa te sada svojom nagošću neumorno grlim.

Prelestno lepa in opojna
v prosojnost belih je tančic ovita
kot da sramežljivo skrita
ohranja malo skrivnosti pridiha....

Vseeno če modrec si ali bedak,
če si kraljica, poet, krt, berač,
te zmeraj iz kroga v nov tokokrog nosi
in vedn...

Dost je blo klišejev...
Grem na lepše. 

Ima svoje ime, svoje obličje!
Sam hudič je poklical svoje biriče
v travmi noči spoznanja laži dejanja,
ki se ponavlja. Beri dalje...