Dotakneš me
lahno kot vetrc
božaš moje telo

nežno nežno
drsenje ustnic po hrbtu in
topel...

Meniška soba
je premajhen dar.
Prostor nad oltarjem na Montserratu
je veliko več.

Pogledi, spravljeni
v lično oblikovani škatlici,
zbrani in prebrani,
ujeti in vžgani,
vsi so mi ljubi, Beri dalje...

Pravijo, da je iskrena.
Da bi kdaj lahko bila tiho.
Naj bo tiho,
ji pravijo.
In naj govori,
naj ne bo tih...

Restavracija.
Krožnik školjk.
In modri prtiček.
Razgrnjen.
Zate.
Morje širno.
Barčica po njem plava.

Raztrgane bele niti
pajčevine spomina
sam na pšeničnem polju sredi zime
svet pa velik in prostran
neokrnjen pred tvojimi nogami...

Bili smo ...
prav takšni kot danes
in jutri ne bomo
vzcveteli ...

Bilí smo ...
boj za obstanek
in v očeh nosil...

Človek, postoj!
Zazri se v svoj bedni obraz.
Predri globoko v prozorne oči.
Človek, povej, kaj vidiš!

Sama sebi - jaz
vsem vam - tista
tudi tebi - ista?

Ti sebi - ti
vsem nam - tisti
tudi men...

Mrtev duh, mrtvo telo, mrtvo srce, črno nebo, moja bolečina, tvoje veselje, smeh tvoj, moje hrepenenje. Mrtev duh v mrtvem telesu, vse prepleta se ...