Bil je tožen čas gripozen,
ko sem vrtal mrk, nervozen,
v nek priročnik nebulozen,
kinkal sem, že ves virozen, Beri dalje...

Napeta vse bolj postaja koža, ko dobro znani dotik po njej zdrsne, jo poboža...Odpirajo pa spet zapirajo veke se, težke so; strast l...

Njegov globok pogled
v njegovih očeh,
ki vrta vame...
Njegov nasmeh
 - podarjen,
le zame...

In ti se sprašuješ,
kam te svet pelje...
kako se vrtiš...
če sploh živiš.

Nato me sprašuješ,
če zame obstajaš.
Če v ...

In ko jočejo zvezde,
tudi jaz bisere točim...
...in ko zapiha veter, nežne sape....
tudi jaz izdahnem melodijo srca.... <...

Gledaš jo z zaničevanjem

ampak vem da nekje v tebi 

še vedno kljuva sladek vonj <...

Neumrljiva je ta ulica,
ta nasmejana cesta.
Večna avenija 'La Bohemme':
vesele oči in prazni žepi,
široka usta pa kav...

Kar pišem,
ne vem kaj bom.
Besede ne sprašujejo.
Kar padajo dol
na list -

Trenutek pred neizbežno
dokončnostjo
se je raztegnil v stoletja.
Otrplost nemoči
jo je zamrznila
...

Gledava se iz oči v oči.
Utrujaš moje telo.
Medlo se skušam upirati
Kako naj se gre boriti,
ko vojaki v...