Postala sem kletka
grizeš rešetke
praskaš reže
poskušaš zbežat

-veš da nočeš-

Večer se spušča nad mesto,
poglej tja čez cesto,
poglej ta sončni zahod,
poglej, kako je sijoč.

Brez svoje družine,
upanja, ljubezni,
otroštva, jasnine...
Brez duše, neba,
brez morja bližine
i...

Poglej v dan.
Se že bistri...
Kaaam, kaaam?
Ne sprašuj me,
moj jaz.
Pred tabo so poti. Beri dalje...

Nisem si mislil,
da sem lahko
tako srečen,
če na Piccadillyu
pijem s tabo kavo
in gledam,
...

Dvigni meč,
prijatelj moj,
v bitko hitro,
pojezdi,oj.

Rada imam resnico,
kadar ne boli.

Rada imam laž,
kadar mi je
prihranjena bolečina. Beri dalje...

Daj, potrudi se,
mogoče skozi temo
zaslišiš šepet dežnih kapljic,
mogoče v deževni noči
najdeš svojo zvezdno luko.

Kot stepni volk divjam,
čez planjave otožnosti,
veselo, neprizadeto skakljam,
v naivni pobožnosti.