Od Neva
|
V zasenčeni misli žarečega dneva, razgaljen občutek v tišino odmeva, predira zavest in razjeda lepoto miru, ki zaklepa se le v samoto.
Brez smeha in pesmi v obleki preresni, sprehajam se v parku pod starimi jesni, v mislih razpredam besede boleče, ki trgajo stran od namišljene sreče.
Nikoli ničesar ne izveš zagotovo, grad v sanjah gradiš si vedno na novo, vzidan v vprašanje zreš reko megleno, bo z jutrišnjim soncem spet vse izgubljeno? Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |