Moja ribica ni zlata,
majhna je, celo brkata,
tam v akvariju stanuje,
skozi steklo pogleduje.
Čuden zunaj je ta svet,
človek njen je v zrak ujet.
Plava v vodi, se nervira,

nemo gobček svoj odpira.
Rada bi veliko vode,
res si kdaj želi svobode.
Kadar malo pohiti,
se skoraj v steklo zaleti.
Spomni se, da to ni morje,
tam drugačno je obzorje.
Prav počasi na dno splava,
v mislih na svoj dom odtava.Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---