zavijem se v sladkorno peno nasičenost kiča in svetlobe uživam v patetiki okolice prepojim se s toploto tisočerih objemov oblečem samo tančico življenja puščam da me nosi
ne razmišljam zakaj sije in zakaj ravno pod tem kotom zamislim si da ljubim da je enkrat kot pač je - čudovito
zavijem se v sladkorno peno in uživam dokler je svet ne poliže z mene
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.