Napisal/a emily, v sreda, 26. nov. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Kupili so mi to posteljo
za Prihodnost.
Ta se včasih medena razliva,
pomirjena prede v naročju sanj;
spet drugič se mokra cefra,
razliva v redke ledene rože. 

In glej:
ob mojih prstnih konicah
počiva moški.
Njegova pljuča so težka,
izdihi polni žametnih bodic.

Ko me prestrašeno pogleda,
se mi solze napolnijo z žalostjo.

Ko zaspim,
mi objame hrbet-
Ne pusti mi pozabiti:
Jutra ne bolijo, jutra so polna ljubeznil.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 01-12-2008 14:24, 1. Postelja Zanimiva pesem, mislim, da se v njej prepleta kar nekaj zgodb, a naj ostane skrito in otančičeno, ne bom kopala po vsebini, le posrkala vsebino.    Ta se včasih medena razliva,  pomirjena prede v naročju sanj;  spet drugič se mokra cefra,  razliva v redke ledene rože.     lp, ajda    en drobcen škratek: ljubezni(l).