Napisal/a burtonium, v sobota, 15. nov. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

o zivljenje ti, zakaj presenecenja prihranis mi,
ki za nikamor niso, kot za pod mizo,
ali pa za obesit na klin, pa ja tako sem fin.

srca nezim in topim, ce le morem, jih ljubim,
a vcasih tudi mene odnese, usoda naj zdaj to prenese
in z voljo me podpri, ker rad jutri ljubezen vdihnil bi.

da lahko bom dal vam spet, kar pricakuje ves svet,
toplo misel in ljubezen, ker nocem vec biti jezen
in dusiti vse lepo, kar ob meni hodilo bo.

naj jasen zdaj bo moj korak, a nocem biti jaz junak,
zjasnijo naj se mi poti, po katerih rad vecno stopal bi,
da ne pozabim nikdar kaj imam, ker moje srce pripada vam.

o poglej me prosim v oci, v njih topel ogenj ves cas zari,
ne dovoli mu da ugasnil bi, prilij svoj ogenj nanj se ti,
naj greje se ljubezen v njem, ki zavija naju v srcni objem.

potem pa dalec tam nekje, na nebu svetita zvezdici dve,
v lahkem plesu se lovita, da slucajno ne pregorita,
in vrteli se bosta se naprej, ce ne zmanjka ljubezni prej.

__________________________________________________________________

dusa mi place, srce me boli,
ne mogu bez tebe, jer te srce voli.
Hoce da izgori, da se spali,
u svakom potezu mu nesto fali.
Neki korak, unazad dva,
izgubila mu se pratnjica.

Pa sece mozak gore dole, svaki dan,
ali retko retko je nasmejan,
jel to zivot tako zalostan?
zar nema neku zelju, neki san.
nije valjda da je sve sto zeli to,
da prepliva taj okean?

Izgubi se i on u dan,
razbeli se svetlost i opet je sam,
gde god da gleda vidi nju,
nema mira ni u snu.
i kad vec mora voleti,
znaj da voljena si ti.

prepustil se tebi bom,
in nasel carobni napoj,
iz njega sok bom popil,
sokec ljubezni dobil.

potlej pa mimo prileti,
ena misel in se zadrzi.
Je kdo tukaj? Kje si?
Kdo si usodo z menoj deli?

Pri prici se moj duh prebudi,
odprem oci in spet si ti,
v lepoto odeta, vendar stoj,
brez srca v prsih sem le stroj.

V misli ujet, nad svetom razpet,
opazujem in gledam ljudski svet,
majhen, ampak tako razdeljen,
da bilo bi bolje iti ven.

____________________________________________________________

Ali bi bolje bilo, ce te nebi spoznal?
bi vedel kdaj, kdo si ti in zakaj prav zdaj.
Pa ravno zdaj, ko misel sem ujel to,
da mi je lepo, tako kot je dosedaj bilo.

Le v kaj si me pahnila zdaj, usoda moja? Pomagaj.
kje meje misli mojih so, je mar mogoce pozabiti,
kar v meni raste, bije, gorko solzo cez oko izlije,
ce obdrzim, po nosu jih dobim, isto dobim ce ga izpustim.

Ej ti nekdo, prosim poglej, sam nemocen sem v dilemi tej.
spoznanje je bilo hudo, kar iskal si, to nasel si.
a moc ti dana je, da le najdes kar isces ze,
moci, da dobis kar si zelis, pa nimas se.

Kako naj vem, da v zivljenju tem, je vse namen.
in kaj potem je bil namen, da sem carico spoznal,
ki mi je vrnila krila in spet mi hitro pobegnila.
Ej dobra vila, poslji ji v imenu mojem lahka krila.

S krili kot so ta, bo nasla pot do mojega srca.
Si jih narahlo pritrdila, pa se malo v njih zavila,
pa hitro pozabila, da je le cloveska diva,
s krili zamahnila in se spustila na nezno stran srca mojega.

__________________________________________________

Angel me je obiskal,
Le sijaj z neba mi je poslal,
Enega bi rad se jaz ujel,
Ker rabim luc srca v temi tej.
Sem sebe ze zdavnaj izgubil,
Angel me je nasel in z ljubeznijo napojil.
No zdaj pa tudi on odhaja,
Drugam svoj zarek srece predaja.
Rad bi angela le zase zadrzal,
A kako podarim naj mu svoj sijaj?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)