Napisal/a Athene noctua, v sobota, 04. okt. 08 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Drobna lučica sveti,
vodi me v pristan,
tam z vsem sijem zažari,
kjer megla se razleze v dan.
Koliko dni
in koliko noči videl bo moj čoln,
tega ne vem
in kako vihar srdi
in kako ugodni veter ga pripelje sem,
tega jadro v blagi sapi nič ne sluti.
A prišel bo čas, ko sonce jasno bo sijalo
tako kot videl nikdar ga nisem še poprej,
a tudi takrat bo me v dalj brez konca gnalo,
do sinje mirnega obzorja, ko bo iskanje še naprej pihalo,
koder končno že trudno boš srce spoznalo,
da morda boš iskalo vekomej.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|