Napisal/a Leo Modrin, v torek, 30. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prolog:

Velik razcvet doživlja Zadar spet
za meščane mesto je nov svet.
Turisti vsi ga hoč'jo doživet,
kot čebele na cvetlični med.

Pesem:

Leta 2000 se je zgodba ta začela.
Deva mesta Zadar me je zaprosila
naj ji pomagam rešit se bremena
pod katerim se že dolgo je dušila.

Številne so ji vojne dihalno pot mašile,
je bratomorni srd zameglil njen pogled.
Življenje v mestu izgubilo je polet
ideje sveže, nove so takoj se posušile.

Sanje enega človeka so ji upanje vzbudile,
arhitekt je želel prebuditi svoje mesto spet.
Nov stik narave in meščanov hotel je imet,
zato je vložil v veliki projekt vse svoje sile.

Nenehno Deva mesta mu navdiha je dajala
kolikor je mogla mu podpore je nudila.
Vendar je vedela, da se nekaj bo zgodilo,
le, če v srcih mestnih mož se kaj bo premaknilo.

Duhovna resonančna centra Zadra
res sta bila pregrešno draga.
Na katero stran se bo preves'la vaga
ženska odločila je, županja mesta Zadra.

Da vse to se je lahko zgodilo,
potrebno je bilo nujno zdravilo,
ki je temačne energije osvetlilo
in jih v misli sprave spremenilo.

Do zdravilca Zemlje moralo je priti sporočilo.
Toda kako se to bi res lahko zgodilo?
Marka Pogačnika tja pot nobena ni vodila,
kako naj sicer zvedel bi, da Devi je res sila?

V meni Deva je nosilca pošte prepoznala
in mi na kamnite leve pokazala.
Se sinhroniciteta je tedaj zgodila
in mi pozornost nanje obrnila.

Zaslutil sem, da Deva mesta je v zagati
in vedel sem kako mi je ravnati.
Sem Pogačniku napisal pismo
kjer sem prosil ga naj reši mesto.

Zdravljenje mesta Split za eno leto je preložil,
samo, da v Zadar bi se hitro on odpravil.
Energijsko tkivo mesta je pozdravil
in tako je arhitektu pot pripravil.

Epilog:

Mnoga življenja v Zadru so minila
in v moji duši močno sled pustila.
Sem velikokrat se vračal v njegov pristan,
po sončnih zahodih Zadar mi je bil poznan.

Oj, Zadar, Zadar, si mesto ti za dar,
Božanska Duša tvoja me je povabila,
da se mi je trikrat srčno zahvalila,
ker osvoboditi sem pomagal njen Oltar.

Se na lunin mrk je to zgodilo.
Ko smo iz Solina pripeljali se v Zadar,
je polna luna izgubila skoraj ves svoj žar,
sinhroniciteta ta bila je prvi dar.

Ko skozi Južna vrata na Rivo smo prišli,
vsi smo na Svetlobni krog stopili
in se Soncu za življenje zahvalili.
Tako smo Deve drugi dar dobili.

Zaprl sem oči, poslušal Morskih orgelj harmonije.
Na vrhu moje glave se ustvaril je svetlobni snop,
ki mi zavest je nežno dvigal gor v zvezni krog.
Tako zgodi se tretji dar in polnoč odbije.

Oj, Zadar, Zadar, si mesto ti za dar,
Božanska Duša tvoja me je povabila,
da se mi je trikrat srčno zahvalila,
ker osvoboditi sem pomagal njen Oltar.

..............

Zadar, 16.08.2008,
magična noč polne lune
in luninega mrka

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Leo Modrin, v 04-10-2008 17:42, 1. Sporočilo Deve mesta Zadar, 1 “ SPOROČILO DEVE MESTA ZADAR ”  (napisal jeseni leta 2001)    …. Zadnja leta nas kot magnet vleče na dopust v Zadar. Menim, da so temu med drugim »krive« tudi korenine, ki smo jih v nekem prejšnjem življenju pognali na področju mesta Zadar. Tekom let sem razvil nek »svoj« način ugotavljanja energijskega ozadja različnih telesnih simptomov (npr. bolečina) za katere se je izkazalo, da nimajo nobene fizične osnove, so pa bili v bistvu različni negativni miselno/čustveni vzorci. Dostikrat segajo ti vzorci v prejšnja življenja.…..     …Takšen simptom se mi je pojavil tudi lansko leto ko sem se s svojo družino sprehajal po ulicah starodavnega dela mesta Zadar. Ugotovil sem, da je simptom verjetno v povezavi z nekim energijskim bitjem, ki varuje to mesto in to bitje potrebuje pomoč. Ta varuh mesta naj bi bil »prilepljen« na kamnitem stebru, ki ima na vrhu kamnito krilato žival. Ta steber naj bi bil v bližini lekarne. Kaj več kot to nisem mogel zaslutiti s pomočjo intuicije. Sprijaznil sem se, da sem ostal v »slepi ulici« in se raje predal raziskovanju lepot mesta.    Bili smo že nekaj ulic naprej, ko je nekdo od naju z ženo zopet omenil to bitje in v istem hipu so se nedaleč stran splašili golobi, ter nas v velikem loku preleteli. Jata golobov je takoj za tem izginila za pročeljem cerkve svetega Krševana. Z ženo sva se spogledala, saj sva oba dojela, da je ta dogodek omen.    Noge so nas skoraj same nesle okoli cerkve, kjer nas je ustavil zid, ki je povezoval cerkev in neko novejšo stavbo. Sredi zida je bila odprtina v obliki okna. Ko sem pogledal skozi to okno sem uzrl nekaj, kar me je šokiralo: prislonjena ob zid cerkve je ležala na tleh kamnita reliefna plošča z motivom beneškega krilatega leva.     Zdi se mi, da me je v istem hipu oblil tok intuicije in vse mi je postalo kristalno jasno: uvidel sem, da je ta krilati lev moral nekoč stati v bližini lekarne, energijski zaščitnik mesta pa je imel svoj fokus na njem. Dojel sem, da si zaščitniška deva želi povrniti svoj fokus na krilatega leva, katerega naj bi s pomočjo našega posredovanja postavili na staro mesto. Pomislil sem, da je plošča s krilatim levom verjetno stala nad nekim vhodom skozi obzidje mesta, tako kot še danes stojita dve podobni nad Kopnenim in Lučkim vratima. Žal smo se morali že naslednjega dne vrniti v Slovenijo. Vračali smo se z obljubo v srcu, da bomo naslednje poletje zopet prišli in poskušali kaj konkretnega narediti… (se nadaljuje)   Objavil/a Leo Modrin, v 05-10-2008 15:38, 2. Sporočilo Deve mesta Zadar, 2 “ SPOROČILO DEVE MESTA ZADAR ”   (napisal jeseni leta 2001)     ...Še preden smo šli letos v Zadar sem poskušal na internetu dobiti e-mail naslov Muzeja grada Zadar. Na dvorišču tega muzeja sem namreč videl prejšnje leto ležati omenjeno ploščo s krilatim levom. Žal ta muzej še nima svoje spletne strani, sem pa zato dobil elektronski naslov Arheološkega muzeja in Filozofske fakultete. Na oba naslova sem poslal e-mail s vprašanjem, ki me je »žulil« že od lanskega leta. Iz obeh koncev ni bilo nikakršnega odziva.    Letošnje poletne počitnice smo preživeli na otoku Pag, v sredini septembra pa smo si vzeli še en teden za obisk Zadra. Od torka do sobote smo se vsak dan vozili iz 12 km oddaljenega turističnega naselja Zaton v stari del mesta Zadar. Vsakič smo naredili še nekaj več v smislu razrešitve uganke kje je bila postavljena reliefna kamnita plošča z venecijanskim motivom leva sv. Marka. Zdelo se je, da bomo ostali v slepi ulici, vendar se nam je tik pred odhodom domov kot po čudežu prikazala luč razrešitve enigme.    Najprej smo šli v Muzej grada Zadar, kjer smo ugotovili, da na dvorišču leži še pet podobnih plošč z motivom krilatega leva. Naslednji dan smo prišli v muzej v dopoldanskem času, ker sem se želel pogovoriti o levih s kakšnim strokovnim delavcem. Uspel sem govoriti celo z ravnateljem muzeja, ki pa me je prav na hitro odpravil. Povedal je, da so levi iz ožjega in širšega zadarskega področja, eden je celo iz otoka Rab. Na moje vprašanje ali je kakšna plošča s krilatim levom stala še nad kakšnim vhodom skozi obzidje starega Zadra, je odvrnil, da je verjetno bila kakšna na tistem delu obzidja, ki je bil porušen med bombardiranjem ob koncu druge svetovne vojne, toda ne obstajajo nobeni ohranjeni zapisi o tem.     Naslednji dan sem iz pogovora s starejšim meščanom izvedel, da je bilo obzidje na severnem in zahodnem delu mesta porušeno že veliko časa pred drugo svetovno vojno, bombardiranje pa je ostanke zidu dokončno zravnalo z zemljo. Svetoval mi je naj grem pogledat še v knjige v Univerzitetno knjižnico, morda bom tam našel kakšno sled. Po tem nasvetu sem se tudi ravnal, čeprav priznam, da sem imel še kaj malo upanja v uspešno razrešitev uganke.     Knjižničarka mi je dala knjigo z naslovom »Zadar pod mletačkom upravom« v kateri so opisani vsi vhodi skozi obzidje mesta, ki so obstajali od venecijanskega obdobja naprej. Na moje razočaranje ni bilo nikjer niti z eno besedico omenjen krilati lev. Knjižnico so že zapirali, že sem hotel vrniti knjigo, ko se mi je »po naklučju« odprla stran 545…(se nadaljuje)   Objavil/a Leo Modrin, v 07-10-2008 07:42, 3. Sporočilo Deve mesta Zadar, 3 “ SPOROČILO DEVE MESTA ZADAR ”   (napisal jeseni leta 2001)     Na njej sem zagledal skico zapadnega dela glavnega trga mesta Zadra iz leta 1785. Na moje presenečenje sem na pročelju stavbe Gradska straža opazil komaj prepoznavne obrise plošče s krilatim levom. Naslednji dan mi je prijazna knjižničarka fotokopirala poleg omenjene strani še fotografijo iste stavbe iz obdobja Avstro-Ogrske, na kateri se vidi, da so benečanskega leva zamenjali s kraljevim grbom.     Kakšen preobrat! Kljub temu, da sem iskal čisto v nepravo smer so me moje zaupanje in vztrajnost, ter vseprisotna milost Življenja, ki prebiva v drugem svetu in lahko komunicira z nami v našem svetu le preko plesa sinhronicitet simbolov, pripeljali do razrešitve enigme.    Omenjena zgradba Gradske straže je bila vsa zadnja leta, odkar hodimo na poletni dopust v Zadar, prekrita z zastori- mislili smo, da obnavljajo kakšno cerkev. Letos pa nas je ta stavba pričakala odkrita v vsej svoji obnovljeni lepoti. Na mestu, kjer je nekoč ponosno stal krilati zaščitnik mesta pa ni ničesar, le bleda pravokotna sled v ometu daje slutiti, da je tam morda včasih nekaj bilo vgrajeno. Za dober lučaj stran od Gradske straže, na nasprotni strani Narodnega trga, pa stoji stavba omenjene lekarne- ob njej pa drevo s pripetim energijskim zaščitnikom mesta. Spoznal sem, da je lansko leto zaščitniška deva dobro vedela, da se obnova zgradbe bliža h koncu in je zato na različne načine poskušala inspirirati ljudi k odločitvi v pravo smer. Zdi se mi, da bi s povrnitvijo krilatega leva na izvorno mesto, zaščitniška deva znova pridobila možnost najbolj optimalnega blagodejnega vplivanja na osiromašeno energijsko tkivo starodavnega mesta.    POSLEDNJE POTOVANJE V ZADAR: pod sramotilnim stebrom  (napisal leta 2005)    Marko Pogačnik je moje pismo iz leta 2001 vzel resno in s svojim načinom intuitivne diagnostike pregledal energijsko stanje Zadra. Ugotovil je, da je zadarski predel nadregionalnega pomena in igra glavno vlogo v zagotavljanju energijske pretočnosti za celo Dalmacijo in širše okoli. Vendar so bili energijski centri Zadra močno zablokirani, zadušeni z obilico temačne energije. Glede na svoje ugotovitve se je Marko odločil, da bo s svojo hrvaško skupino zdraviteljev zemlje opravil najprej zdravljenje Zadra in šele potem Splita, kar je sicer imel v načrtu preden je dobil moje pismo. Marko mi je povedal, da ni bistvena vrnitev plošče s krilatim levom temveč duhovno zdravljenje vitalnih centrov Zadra kar bo omogočilo nadaljne samozdravljenje energijske zadarske pokrajine. Niti jaz in tudi on pa nisva vedela, da se pripravlja še en načrt in sicer postavitev dveh duhovnih resonančnih centrov, ki bosta nadgradila Markovo zdravljenje. Prvi resonančni center, sedaj že svetovno znane Morske orglje, so zgradili in odprli za javnost spomladi leta 2005.    Zame pa se sporočila Deve mesta Zadra niso končala v zadarski knjižnici, o nadaljevanju govori zgodba »Pod sramotilnim stebrom«:   Medtem, ko sem se z mojo družinico peljal po cesti od Murterja do Zadra, je avtoradio spuščal zvoke stare melodije Bijelog dugmeta: » Ja odlazim, .. i nikad više se neću vratit ... ». Moja žena je v teh besedah videla metaforo za epilog mojih potovanj v Zadar – tokrat se bo odmotal klopčič do konca. Gotovo se bomo še vračali v mesto Zadar, vendar nikoli ne bo več tako kot je bilo prej. Karma, ki me je vezala na sramotilni steber ob srčnem centru starodavnega mesta, se bo razblinila kot osamljen oblak na razbeljenemu poletnemu nebu.    Že je mimo nas švignila tabla mesta Zadar. Po mobilnemu telefonu pokličem domačinko Ljubico, ki mi bo povedala zgodbo o tem kako so v oktobru 2003 začeli z energijskim zdravljenjem rodnega mesta Zadar. Lepo od nje, da si je vzela čas in bo pripravljena podeliti z nami nekaj trenutkov, morda celo uro. Kolesa otroškega vozička so se skoraj zagozdila v pesek na Rivi ob Filozofski fakulteti, ko smo se bližali mestu srečanja, ob hotelu Zagreb. Oblaki so se zopet začeli stiskati skupaj kot uboge sirote brez matere – žena je rekla, da bo spet dež. Očitno je , da se bo ples vodnih vil nadaljeval, njegov namen tokrat ni le namočiti presušeno zemljo, temveč veliko čiščenje astralnih školjk, ki jih je naplavilo morje zgodovine velikega trpljenja in krivic.    Zopet zazvoni telefon in jaz takoj rečem: » Ljubica ali nas ne vidite? Bližamo se, mi vas vidimo – saj ste to vi, ki stojite z mobilnim telefonom v roki?« Ona pa je stala negibno kot kip grške lepotice in zrla nekam iza nas, zdelo se je, da nas ne vidi. Morda smo za trenutek postali nevidni za ta čas in smo stopali skozi vrtinec stoletij z vrtoglavo hitrostjo, ne da bi začutili niti najmanjši tresljaj. Skoraj smo že trčili ob njo, ko se je zavedla, da smo to mi, čisto običajni ljudje, nekakšni turisti. Usedli smo se na teraso hotela in tik zatem je prišla še Branka. Domačinki sta najprej želeli izvedeti zgodbo o tem kako smo dobivali sporočila Deve mesta Zadar…. (naslednjič konec zgodbe )   Objavil/a Leo Modrin, v 08-10-2008 06:41, 4. Sporočilo Deve mesta Zadar, 4 POSLEDNJE POTOVANJE V ZADAR: pod sramotilnim stebrom   (napisal leta 2005)     Med mojim pripovedovanjem je Branka omenila krilatega leva na sramotilnem stebru ob cerkvi svetega Donata, in kasneje se je izkazalo, da je bil to »omen«, ki sem ga pričakoval. Vedel sem, da se mora prikazati znak v kakršnikoli obliki, kot kažipot za dokončanje moje zgodbe o Zadru. Leta 2000 je bilo sporočilo Deve naj iščemo kamniti steber s krilato živaljo. » Le kako, da ga tedaj nismo opazili!? » je šinila misel skozi mene. Kasneje sem ugotovil, da je čas zlizal krilatega leva v tolikšni meri, da ni več ostalo ničesar od prvobitne ponosne drže in obličja, ki sicer vzbuja hkrati strahospoštovanje in varnost.    Iz pogovora z Branko in Ljubico, ki se je odvijal poleti leta 2004, sem izvedel, da se je najhujša vojna v Zadru odvijala v času venecijanske oblasti, in sicer bratomorna vojna med dvema strujama katolikov: med venecijanci in križarji. Zdi se, kot da je v kolektivni podzavesti prebivalcev Zadra ostala ogromna vrzel zamere do venecijanskega krilatega leva v katerega so projicirali večino svojih zgodovinskih travm. Vtis imam, da so levi sv. Marka v Zadru obsojeni na počasno in sramotno iznakaženje zaradi atmosferske erozije, pred dokončnim izumrtjem – ne glede kje stojijo – ali na glavnih južnih vratih v Fosi, na morskih vratih, sramotilnem stebru ali pa na pokopališču kamnitih levov za zidom cerkve sv. Kerševana. Zavedel sem se, da Zadrani nočejo vrnitve krilatega leva na častno mesto na stolp mestne straže. Kljub vsemu, morda pa se bo z leti energijski pretok mesta sčistil v tolikšni meri, da bo nesrečni kamniti lev postal v očeh meščanov Zadra samo umetnostno-zgodovinski simbol brez vzporedne negativne konotacije. Koncem koncev prihajajo turisti v mesto zaradi umetnostno-zgodovinske dediščine in ne zaradi domačinov, tako minljivih bitij na prepihu stoletij. Za Marka Pogačnika je bila moja zgodba o sporočilu Deve mesta Zadar le simbol za nujnost energijskega zdravljenja tega področja. Verjamem, da je bila to prava interpretacija v prvi fazi zdravljenja Zadra. Prav je, da Marko ni omenil moje zgodbe na svojih delavnicah zdravljenja mesta Zadar. To dejanje bi verjetno vzbudilo v podzavesti sodelavcev-domačinov nezavedne odpore, ki bi motili proces energijskega zdravljenja. Iz istega razloga je bilo tudi prav, da meni ni uspelo priti na te delavnice v Zadar. Čeprav sem si močno želel sodelovati pri omenjenem zdravljenju, je bila moja pot zaprta, saj so ravno tedaj zboleli moji domači. O samem energijskem zdravljenju tukaj ne bo tekla beseda saj bo ta zgodba verjetno našla svoje mesto v eni izmed številnih knjig geomanta Marka Pogačnika.    Nekako sredi pogovora je začel padati tisti dež, ki ga je napovedala žena. Pobegnili smo v notranjost hotela Zagreb in nadaljevali pogovor. Potem, ko smo se poslovili, je moja družinica nadaljevala sprehod po mestu; jaz pa sem jo mahnil proti cerkvi sv. Donata. V glavi mi je venomer odzvanjala misel o sramotilnem stebru, zato sem počasi sprejel, da je pravzaprav to tisti kraj kjer se bo končalo moje potovanje sprave v Zadar.    » Moje dolgo potovanje se končuje. Sedim na starodavnem kamnu, ki ga je obklesala roka utrujenega rimljana, in zrem proti sramotilnem stebru ob cerkvi sv. Donata v starem mestu Zadar. Na vrhu stebra, nekoč ponosno, danes pa komaj še razpoznaven, stoji krilati lev sv. Marka. Zaprem oči in poskušam začutiti tok energije skozi srčni center tega mesta. Na tem mestu, v tem času, prosim odpuščanje za vse krivice, ki jih je naredil temu mestu moj pra-inkarnator. Ne prosim samo zase, tudi za druge, ki so izgubili čut za človečnost in se borili v pradavnih vojnah, ki so zadušile to prelepo mesto. Moje neslišno kričanje za odpuščanje prebudi na stotine astralnih luščin, ki so še vedno priklenjene na to mesto in zbirajo težko in temno energijo, ki temu mestu in širši okolici ne da dihat; začnejo se zbirati, potem pa jih zgrabi tok, ki ga ustvarja razigran ples vodnih in zračnih vil, in začnejo se dvigati, dvigati. Skupina nesrečnih astralnih lupin se končno ukrca na sivo galejo, ki jih odpelje skozi slavolok osvoboditve v modrino neba. Začutim rahel dež, ki je materializiral vso to milost, ki se je odvijala pred mojimi duhovnimi očmi. Vzel sem v roke kamero in posnel dogajanje na nebu, ko je ples oblakov prezrcalil sliko sive ladje kako pluje skozi okno iz belih oblakov v sinje nebo. »    Tako, zgodba o sporočilu Deve mesta Zadar se je končala, meni pa je ostal lep spomin na čudovito dogodivščino, ko sem smel sodelovati pri ponovnem duhovnem prebujenju starodavnega mesta.     Arhitekt Nikola Bašić je intuitivno začutil svoje poslanstvo in vztrajal do končne realizacije svojega projekta postavitve »Morskih orgelj« in svetlobnega kroga »Pozdrav soncu«. Meščani Zadra so postali bolj ponosni na svoje lepo mesto in pridobili na samozavesti. Bolj so začeli ceniti svojo kulturno dediščino, ki je hkrati tudi duhovna. Duh sprave počasi raztaplja stare zamere v kolektivnem nezavednem meščanov Zadra kar se pozna na večji gostoljubnosti do tujcev. Mesto postaja vedno bolj atraktivno za turiste in tudi za kapital, ki se je začel zbirati v Zadru, bolj kot v kateremkoli drugem mestu na hrvaški obali.    Čutim, da je bil Zadar res zgrajen » v dar » vsem nam ljudem, ki se vračamo vanj in tudi tistim, ki živijo v njem. Zadar, lepo bodi in se zopet vidimo !