Napisal/a Puščavnik, v ponedeljek, 29. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

V čisto beli sobi, kjer živi moje življenje.

Včasih, samo včasih, se spusti na sredino te sobe,
enako daleč levo in enako nikjer desno.
Na mesto kjer diham in čutim,
na osamelo mesto v sredini od koder lahko povem da ljubim in živim.

Črke poletijo iz ust kot ptice s kriki,
črne in osenčene
Črke poletijo črne in osenčene.

Črke poletijo iz ust.
Iz ust ljubezen,
in se raztreščijo kot beli konji ob stropu bele sobe

Raztreščijo, se vračajo in morijo.
Iz ust ljubezen poletijo črke smrt.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 01-10-2008 19:16, 1. ... II Pesem, ki udari in ne pusti bralca neprizadetega. Dotaknila se me je, še kako dotaknila in razgraja, sili me v kopanje do srčike ... morda je bolje, da jo pustim spati in se sprehodim z očmi in se vračam k njej.     lp, ajda