Sonet teran
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 27. sep. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Jerina, sonce te občuduje
in morje ljubezen vate snuje.
Jeklene si volje svojevrstna
trta, srce milo up domuje.

Ne boš mlahava! Samozavestna
drža tvoja ni nikdar objestna.
Karminsko rdečo kri usode
pokrije vijolično dražestna.

Zdaj prenašaš, rediš mnoge vode.
Polna življenja čez rob kozarca,
očetnjavo zaviranje bode

tisto, ki mu ni videti konca.
Leskečejo se težke oprode,
svoboda dar železnega zvonca?


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!