Od urhg
|
Noge mi lezejo v smer, pa se poženem, še preden bi obstal. Nagnem se nad tok multiproduktivnih misli in zletim. Nekje najdem sebe, ni bilo lepo. Zdaj vem.
Pa znova ta znani ritem, ko iščem z dlanmi. Menda nisem edini, ki se katapultira. Poskušam razumeti ponavljajoči vzorec. A dojemati je hudičev kviz in nagrada je daleč. Kaj je en dan proti večnosti? Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |