Z vseh strani
Napisal/a isoncek, v četrtek, 21. avg. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Prozorno vlažna rdečina,
ki para severno nebo,
je vpela vame bolečino,
ki zaklepa jo slovo.

Medel veter, bel je z juga
v kot pometel trd drobir,
mi za hrbtom trhla truga
z vonjem gnilim trga mir.

Ko je morje temno z vzhoda
sinje duše dih prebilo,
vse, kar ni postalo voda,
se v solnini je stopilo.

Ognja je oranžna sila
na zahodu trs požgala,
v hipu ščit leden stalila,
me iz blažečih senc pregnala.

V dno sem se z očmi prebila?
Naj zdaj rajši zamižim.
Pred stranmi neba bom skrila
slepe upe. Še živim ...


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a Providence, v 22-08-2008 21:57,
1. še živim ...
Kaj naj rečem, Kočijaž? Neuničljiva si v svojem optimizmu, pravcati trdoživ. Jokaš, a se zraven že smeješ. Delaš kruto revizijo, a hkrati načrtuješ svetlo prihodnost. Tvoje pesmi so kot injekcije optimizma oz. volje. To spraviti še v (kolikor toliko) dovršeno obliko niso mačje solze. Le videti je treba. ;) 
P.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!